Tu pišem o zavedanju, ki sem ga prejela ob spoznavanju bitij Sidhe. Z vsem čudenjem, ki pride, ko se prvič srečaš s svetom DIVJINE, katera biva onkraj razuma, onkraj znanega sveta. Kažem, kako je potekalo moje spoznavanje, učenje komunikacije, učenje videnja in izmenjave. Učim se sobivanja. Želim, da bi zapis dosegel občutenje lepote, ki mi je bila dana, saj izhaja iz moje obljube njim, da bom pisala.

Kako in kdaj se je pravzaprav vse skupaj začelo? Verjetno že veliko prej, ko sem pridobivala iniciacije v svet nevidnega, zagotovo pa s knjigo Carlosa Castanede, ko sem hodila naokrog in prehajala v zame nova stanja zavesti. Počasi so moje zaznave postajale ostrejše, jasnejše in takrat sem ga srečala na poti s Kamniškega vrha. Zame je bilo to izjemno močno doživetje. Nisem ločila ali sem to jaz ali je to nekdo drug. In kasneje, na prav posebnem mestu v dolini Kamniške Bistrice, me je vilinsko bitje objelo. Magično…

Šii bitija in njihov dom sem srečala v različnih časih različno. Učim se, raziskujem ga in odkrivam čedalje več. Skupaj gradimo zaupanje in se počasi približujemo. Prostor se mi je prvič zares pokazal, ko sem šla s knjigo do njega. Zdaj vem, da so jim knjige všeč in, da se zanimajo zame.

Prvo srečanje

/11.4.2022/

Pride kot utrinek…

Sestopala sem s Planjave zraven Kamniškega vrha. Včasih preidem v posebno stanje zavesti, ko vse okrog sebe spustim, telo sprostim in samo grem. Tako sem na planotni med resjem naenkrat začutila dele telesa pod lopaticami na hrbtu. V tem obdobju se mi je močno prebujala jasnočutnost, velikokrat zraven brez pojasnila in z bolečinami v telesu. Tako sem dala zelo močno zahtevo v vprašanje: “Kaj je to?” In naenkrat ga zagledam, pride kot utrinek, ogromno bitje s krili.

Od začudenja sem bila čisto prevzeta. Takrat še nisem vedela nič o Šii bitjih. Sprašujem se ali je to moj avatar? Sem to jaz? Je to nekdo drug? Ali ima povezavo z Egiptom?

Videl si svoja zlata krila. Zakaj bi te morale skrbeti stvari, manj pomembne od tega?¹

Odkritje njihovega doma

19/03/2023

Odšla sem na pohod v t.i. Kurjo dolino (v Grintovcih). Odkrila sem super mesto za začetek branja Bitke za neznano. To me pozdravi.

… “Pravzaprav bi se dalo reči, da je za človeštvo tisto, kar samo počne, pomembnejše in večje od samega sveta.”

“Kaj pa imenuješ svet?”

“Svet je vse, kar je tukaj,” je odvrnil in udaril z nogo ob tla. “Življenje, smrt, ljudje, zavezniki in vse drugo, kar nas obdaja. Svet je nedoumljiv. Nikdar ga ne bomo doumeli, nikdar razkrili njegove skrivnosti, zatorej ga moramo imeti za to, kar pač je: za popolno uganko!

Povprečen človek tega ne upošteva. Zanj svet nikdar ni skrivnosten, in ko se postara, se ga oprime prepričanje, da nima več za kaj živeti; pa ni izčrpal sveta, le to je izčrpal, kar ljudje počno. Toda v zmedeni omejenosti slepo verjame, da zanj na tem svetu ni nikakršnih skrivnosti več. Kako drago plačuje svoje ščite! Kako bedno!

Bojevnik ve za to zmešnjavo in se nauči z vsem ravnati tako, kot je prav. To, kar počno ljudje, nikakor ne more biti pomembnejše od sveta samega. Zato ima bojevik svet za brezmejno skrivnost, tisto, kar počno ljudje, pa za brezmejno norost.”²

Občutek imam, da se prostor čedalje bolj odpira. Da je čedalje čistejši in prijeten. Med velikima kamnoma uzrem nekaj, morda vrata?

Objem

/6.12.2024/

Odpravim se v Kamniško Bistrico, v dolino z dvema balvanoma. Na poti postavim portal drevesu. Nato opazim – Šii bitje me opozori nase. Pozdraviva se.

“Ali me slišiš?” začnem pogovor. “Da.”

“Ali ti mene slišiš?” me vpraša nazaj. “Da.”

Tako sem prvič zelo začudena vzpostavljala komunikacijo z njim.

“Ali si že dolgo tukaj?” “Da, kar nekaj časa, da.”

Z mano hodi. Začnem dobivati sliko bitja iz Francije. Na ta način komunicira z mano. Potem gre moje telo v gibanje: naprej, nazaj, vrtenje, levo, desno. Slišim: “Ravnotežje, ravnotežje svetov.” Danes to prevedem v željo po vzpostavitvi ravnotežja svetov med nami ljudmi in njimi, čudovitimi bitji, ki bivajo v eteričnem svetu.

Geomantiram kamna (kot se učim v šoli geokulture) in med njima opazim mavrično povezavo. Slišim: “Most. Uravnotežata.” Slišim pesem, to je zame pogost način komunikacije in pridobivanja sporočil. Besedilo je malo spremenjeno, gre za združitev pesmi in pomena, komunikacije, ki mi jo bitje želi predati.

“Am I wrong, for thinking that I could be something for real?”³

Na poti nazaj proti avtu se poslovim od bitja Šii.

Objame me.

Obljubim mu, da še pridem in da se srečava.

Potem je name padal sneg…

Vrnem se pod Kamniški vrh in prejmem darilo

/22.12.2024/

Hodim proti Planjavi zraven Kamniškega vrha. Pri sebi čutim, da sem v obdobju spremembe. Dosežem poseben gozd, ki se nahaja nad planino Osredek.

“Ves ta svet hitenja je svet iluzije. To veš. Veš, kaj je resnično. Veš.”

Zaznam, da je tu v tem gozdu področje delovanja Šii vilinskih bitij. Komuniciram: “Naj vas ne bo strah, prihajam z odprtim srcem in dobrimi nameni.” Čez čas mi podarijo zlato kroglo. Vrtim jo z rokami, obračam jo. Kaj je to? Pridobivam pogum za vstop v novo obdobje svojega življenja. Pridobivam pogum za zmožnost govora o mojih zapisih, o tem, da se odkrijem.

Na ravnini, kjer sem prvič srečala vilinsko bitje začutim tokrat špikanje v medenici. Potem vidim, da vilinska bitja plešejo okrog mene in vidim osmico.

Zavedanje o vilinskem kraljestvu

/18.3.2025/

Spomladi je za mano prišlo zavedanje. Gre za vilinsko kraljestvo, ki se želi povezati in razkriti. Morda bivajo v kamnih. Lok, ki se mi je kazal med kamnoma je vhod. Ali imajo povezavo še z ostalimi balvani naokrog?

Organizacija vilinskega kraljestva in prejem darila

/4.5.2025/

Izvem o širši organizaciji vilinskega kraljestva. Razporejeno je po različnih delih doline. Zgoraj, pri večjih balvanih je “uradni sedež”, nižje pa so obrobja kraljestva. Med seboj so povezani v mrežo. Kažejo mi vrata v nov svet in mi govorijo o strugi sprememb. Opazim, da se je spremenilo okolje skozi čas. Kar sem včasih lahko občutila le višje v gorah, to posebno čistost, je zdaj možno čutiti tudi tu, nižje. Sledi darilo bitij, ovita sem v vrtinec, ki iz mene čisti. “Prehod. Dovoli, da se zgodi.” Opazim črnino na srcu, ki nato zasveti v čudoviti zlati barvi. “Slišati se, se veseliti, peti.” Narišejo mi prehod, pod katerim se pomaknem. Ponese me zlata svetloba. “Dokončno zapustiti svet tehnologije. Več možnosti je. Naredi sebe srečno.” Začutim, da je neka moja notranja agresija odšla. Vidim Amazonijo in spoznam, koliko življenja daje voda. Vidim reko, kako teče, kje je zgoraj in okrog mene in kje se priključuje spodaj v strugi. Vse vidim naenkrat. Zlata reka. Nato mi zaupajo: “Padec nevidnega sveta. Nemir, nezaupanje, spori, neudobje. Bolečine. Gora.” Oh, ustavim in povprašam, kaj bi bilo potrebno, da bolje vzpostavimo stik? Kaj želite? “Mir in ljubezen. Da se (ljudje) odprete v prejemanje. Opustite obsojanje.” Kako lahko zacelimo te rane? “Zašijemo, pokrpamo, svete niti, sveta preja. Svete niti med nami. Enakost. Gladina vode. Reka življenja. Spreminjamo v sebi, spreminja se navzven.” Zatem vidim srce na področju tretjega očesa. “Srce izbira. Izbirati dobro zase.” Opazim, da gre za ogromno vilinsko naselbino. Odkrijem še večje kamne. Reka je med nedavnimi poplavami močno spremenila to področje. Opazim povezavo med vilinskom področjem z “glavnima” balvanoma, izvirom Kamniške Bistrice in Dolino Kamniške Bele. Ob vožnji navzdol začutim globoko hvaležnost. Vidim, kako čudovita je reka.

Učijo me pesmi Zemlje in levitacije, govorijo mi o bolečini pozabe

/19.5.-7.6.2025/

Reka je spremenila strugo in prostor. Zdaj je pri vhodu v dolino voda. Slišim: “Spomni se Svete Zemlje po kateri hodiš. To je točka spomina. Voda si vse zapomni. Reke spomina.” Pozdravim bitja in jih sprejmem v sodelovanje za skupno dobro. “Okopati se v svetih rekah spomina. Vrtinec in ustvarjanje vrtincev. Vrtinec, ki čisti.” Povedo mi, da je še en kraj izvira, višje. “Ali čutiš življenje?”

“Ali slišiš? Ali poslušaš? …Pesmi Zemlje. Ali prisluhneš? Ptica leti zelo visoko.

Ostao sam sasvim sam da ležim na suncu
Ja zvao sam te da dođeš iz snova i pružiš mi ruku
Ja molio sam da se napune moja mora i rijeke
U njima još jednom da osjetim novu ljubav da teče

I pjevam
Budi moja voda ja sam sada vatra
Izgorjet ću
Prolij se po meni budi sve što želim
Ja živjet ću
Ostao sam sasvim sam da ležim na suncu
Ja zvao sam te da dođeš iz snova i pružiš mi ruku
Ja znao sam da ćeš doći, doći i donijeti kišu
Ja čekao sam kao suha zemlja kad čeka svoju vodu⁴

Raziskujem naprej in grem višje po strugi. Pokažejo se mi čisto novi kamni. Opazim, da se tukaj res nekaj posebnega dogaja. Popoldan dobim informacijo, da je cca 1 uro višje hoda proti severu na koncu doline res še en izvir zraven jame Kovačnice. Ta izvir je včasih viden, včasih ne.

Čez 4 dni se ponovno peljem v Kamniško Bistrico. Opazujem let ptice in njeno svobodo. Vidim, kako so me bitja vesela. Po poti aktiviram portale. Potem vidim Šii bitja iz različnih delov doline, kako me opazujejo. Začutim, da je danes čas za ponoven obisk t.i. Kurje doline. Malo pred vstopom v dolino mi pogled ponovno pritegnejo kamni v vodi. Slišim: “Šii bitja vode.” Narava je čudovita, oprana po dežju. Žari… Radi bi, da vidim, kako se organizirajo. Komunikacijo prevajam tako: “Pradavnina. Remember. Združevanje vseh bitij. Si ti – človek. Si povezava in most: most energij, most bitij. Kar je izdolbla voda… ves spomin. Šii vilinska bitja vode.”

Kakšen doprinos smo si lahko? “Velik. Zemlja je čuteče bitje. V uničenju svetega je bolečina kraja. Stolpiči, pozeba in pozaba. Bolečina pozabe. Bolečina, da smo pozabljeni. Nastajajo vrtinci po vsem svetu. Vrtinci spomina. Sanje. Plazenje. Bujenje. Prabitja. Sprememba pogleda. Osvetlitev. Tako spreminjamo prihodnost pogube.”

“Korenine so globoko. Spomni se. Spomni se sebe. Spomni se kdo si. Podpiram te, držim te, zdaj. Čuti, poslušaj, živi. Veseli se, poj. Imej se rada, prosim. Ne zatikaj se, ne več. Ni več časa. Boriti se z mlini na veter… nima smisla.”

Reka poje mi…

“Na tem svetu so sile večje od nas ljudi. Glej sile, opazi jih. Deluj. Deluj v dobro srca. Svojega. Ohramljujoče sile, uničujoče sile. Ustavi. Spremeni pogled. Drži. Nekaj se pripravlja. Bomo imeli zelo veliko jasnost. Ne izgubi zavedanja. Ovrednosti svoje delo. Delo v nevidnem svetu. Dati mu moč. In vrednost.”

Zaznam sfingo in Odisejo. Dolgo potovanje domov…

Opazim še prav posebna bitja. Predstavijo se mi kot Avalonska svetlobna bitja. V glavi mi zanimivo šumi, čisto nov občutek je. Opazim še eno srce v tleh, v kamenčkih.

“Proti utež. Prevesiti ravnotežje.”

Ob vodi si želim, da samo sem. Takrat je vse in vse je takrat. Magična dežela.

Ob naslednjem obisku slišim:

“Svet se spreminja.” Sedim ob reki in čutim in poslušam. “Ljudje, ki so pozabili čutiti… Skupine, kjer vsi čutijo. Videti veličino sebe in stopiti v svojo moč. Stopiti vse prepreke in izpolniti dušni namen.” Odpiram se novim priložnostim…

“Le srce prinesi, nepokvarjeno nazaj.” Vidim sliko tehtanja srca v Starem Egiptu ob prehodu duše v onostranstvo. Gore… Just passing through. Želim si več miru v odnosih, pozornosti in dopuščanja. “Dediščina in življenjski namen: to je povezano, vendar zaznava poteka na različnih nivojih.” Odpravim se še proti Orglicam in tam opazim podobno kot tu povezavo med kamnoma, svetlobni most. Vhod je.

Kmalu se zopet vrnem, gor, ob reko.

“Ali poslušaš? Ali slišiš? Pesmi Zemlje… Govorijo mi o skrivnih prehodih žuželk. O skrivnem življenju, skrivnem delovanju. Potem pa kar naenkrat doživim nekaj neverjetnega!

Povabi me nad reko in me obrne na trebuh, potem me dvigne gor. Občutek imam, da letim. Da lahko letim nad celim področjem. Ali je to možno? “Ja!” Zgoraj sem z nitmi povezana horizontalno s celo dolino. “Dreamland, dreaming.” Obračam se naokrog in razgledujem nas celo dolino. “To si že počela. Spomni se.” Naenkrat so okrog mene roji žuželk. “Energy is everything. Zaupaj. Svet se spreminja. Prisanjaj v svet. Zvok, zvok, zvok.

Ko se ponovno vrnem mi sporočajo:

“V globini vode je speči potencial. Okopati se v svetih vodah, plavati. Nekoč so po tej deželi hodili angeli…” Tukaj me ni strah, dobivam energijo. “Biti v stiku s tokom življenja. Vse teče. Biti tekoč. Dopusti, da je vse kot mora biti.”

Opna za prehod v drug svet

/8.12.2025/

Na poti do vilinskega mesta opazim novo zanimivo energijsko opno. Vidim krožnico, ki se vrti in ustvarja opno. Je prehod v drug svet.

Izmenjava preko tretjega očesa

/15.2.2026/

Gore vstajajo iz morja.

V posebnem prostoru v Istri opazim gigantska bitja s krili, podobna so bitju, ki sem ga srečala na Kamniškem vrhu.

“Na različnih koncih planeta smo. Pripravljamo spremembo.”

Dotikava se s čelom, s tretjim očesom. “Tako komuniciramo. Pusti, da teče prenos.”

Most med svetovi in prehod med dimenzijami

/1.4.2026/

Sem v domu Šii bitij. Vidim most, gre za most med svetovi – vilinskim in človeškim. Vidim opno. Opna je prehod med dimenzijami.

Več open je na tem prostoru. Lansko leto sem jo opazila nižje od tega mesta. Enake opne sem našla v Lunskem oljčnem raju na otoku Pag.

Odpiranje dimenzij = odpiranje časa. Odpiranje prostorov.

Kristalna vilinska kraljestva

/21.5.2026/

Odpravim se na obisk k vilinom. Na poti najdem kristalen kamen. Nato me obkrožijo in mi rečejo: “Ti si vilinsko bitje.” Sledim kristalnim kamnom in kamnom, ki imajo kristalne premaze. Še nikdar prej jih nisem opazila. Vodijo me naprej, sledim znakom, ki me usmerjajo in znakom srca. Potem na poti vidim portal, opno, ki jo poznam že od prej, gre za prehod med dimenzijami. Hodim višje po strugi, proti goram.

“Iniciacije, iniciati. Od začetka Zemlje. Praspomin. Kristali.” Pokaže mi, kako gora pade name in se zavrti in obrne na glavo. V morju sem. Spomin pra-morja.

“Iniciacije. Školjke. Spomni se. To je vilinsko kraljestvo. Polno kristalov, kristalno kraljestvo.” Vidim, da je most med kamni, ki sem ga opazila nižje, prehod, tu višje gori so kristalna kraljestva. Del gore je pas, kjer je vhod v njihov dom in kjer so kristali.

Ob raziskovanju tega čudovitega kraja naletim na vanj vtisnjen močan spomin njegovega raziskovalca, občudovalca in glasnika…

Že kmalu sem spoznal, da je tako imenovana neživa narava, kot so nas učili v šoli – kamni, voda, les, kristali -, v resnici še kako živa, le izmeriti je v našem zahodnem dojemanju stvari nismo znali. Vsaka stena diha s svojimi pljuči življenja in pri tem oddaja energijo, ki je lastna le njej sami.⁵

Kristalni deli so razporejeni še po drugih gorah. Del je v dolini Kamniške Bele. Že dalj časa opazujem ogromen skalni blok, na katerem sem pred kratkim opazila kristalne dele. Kristalni deli so še posebej energijsko močne točke.

Potem sem v maju videla in videvam sliko Zemlje: gore se obrnejo navznoter. Preslikajo se navzdol in kar naenkrat sem v morju. Zemlja je vodna. Spomin pra-časa. Stenske poslikave, najdi jih. Jama plavalcev. Jama plavalcev je jama v Egiptu s čudovitimi stenskimi poslikavami iz obdobja 8000 let p.n.š.. Kam me vabi to sporočilo? Kaj razkriva?

Vilinski prostori, vilinski gradovi imajo povezavo s celim svetom.

1. Rumi: Ogenj ljubezni ↩︎
2. Carlos Castaneda: Bitka za neznano ↩︎
3. Nico & Vinz: Am I Wrong ↩︎
4. Laufer: Moja voda ↩︎
5. Tomaž Humar: Ni nemogočih poti ↩︎