V letu 2022 je prišlo v mojem telesu do sproščanja in proženja predniške bolečine. Nenadna sprostitev je peljala v išias desne noge. Takrat mesece nisem spala dovolj, saj nisem mogla ležati. Veliko sem prehodila in se zdravila. Brala sem knjigo Srce šamana.

…, ko zagledam v vodi nekakšno valovanje. Ko se mi približa vidim, da gre za kačo, velikansko anakondo, ki široko odpre gobec, ko me doseže, tako da opazim mrežico na nebu ust. Prestrašim se je, stečem nazaj v kolibo, pokrijem se s pončem in molim, naj izgine.

…Nekaj mesecev pozneje…

Nenadoma opazim, da nekaj valuje skozi zrak, nekak zvočni val, le da je povsem tih. Nato zagledam velikansko anakondo, ki se mi bliža iz gozda. Tokrat ne zbežim in srce mi divje utripa v prsih. Nekako vem, da kača prihaja pome, in gledam, kako odpre gobec in spet opazim mrežico na nebu gobca. Zaslišim glas, ki popolnoma jasno reče: “Saj veš, da te bom požrla. Ali se odločiš iti skozme in priti ven ali postaneš jaz, ko te prebavim.” Spoznam, da je vplivanje brezplodno in prikimam velikemu stvoru. Čutim, kako me pogoltne in mi zdrobi vse kosti, medtem ko moja svetloba, osvobojena telesa, mezi v vsako celico velike kače in postanem eno z njo.

V tistem trenutku sem docela dojel, kaj pomeni biti svetlobni bojevnik, brez sovražnikov v tem ali onem svetu. Anakonda ni bila moja sovražnica, Bila je preizkus, prijateljica, ki me je rešila strahu pred izgubo življenja.¹

Ostrilo se je moje čutenje. Odšla sem v gore do samotne koče pod Kokrskim sedlom. Ob poležavanju na klopi sem prešla v drugo stanje zavesti, v stanje poslušanja zvokov. Ptice na levi, potem desno in potem v enem momentu, kot da bi nekaj močno oplazilo mojo levo nogo. Nič vidnega ni bilo. Sem pa čutila… Dva dni pred tem sem hodila v Ljubljani proti BTC do Ikee. Ob trgovinskem naučenem govoru in potem, ko sem prečila park pod daljnovodom sem dobila videnje računalniške igrice. In grozne slutnje, občutke! V meni velika želja, da grem pohajat tja, kjer so drevesa izbrala, da bodo rastla, v nasprotju s kontrolo, kjer nekdo (človek) odloča, kako bo, kje bodo drevesa, kje ne. Po obisku divjine sem se počutila veliko bolje. Kakšna polarnost!

Kako pomembno je iti v divjino.

Do mene je prišlo zavedanje, da sem/smo čistilci. Da tako deluje moje telo. Vse se zgosti okrog mene, misli me preplavijo, energija se zgošča in potem kot da se vse zbistri in tega sveta več ni. Občutek, da se name zalepijo energije, nato se vse počisti. Kot, da sem filtrator, zbiralec, prečiščevalec.

/september 2002/

1. A. Villoldo: Srce šamana ↩︎