Tukaj nadaljujem in združujem informacije o Ekvorni, mogočni boginji Ljubljane. O mojem prvem srečanju pišem v zapisu Ekvorna in Ljubljansko barje, nadaljujem s srečanjem na Ljubljanskem gradu in zdaj v tem zapisu. Zgodba se vedno na novo kaže, prepleta informacije, ki sem jih dobila ob različnih časih in počasi prehaja v večjo jasnost. O Ekvorna, ti zaščitnica in tako zelo pomembna prebivalka tega mesta. Prihajaš v času, ko je občutek kot da sem zadušena s pravili, da je važno edino še kaj kdo ima, boj za moč, ko me je včasih kar strah se premikati še naokrog.

*¹

Prvič sva se z Ekvorno srečali marca leta 2025. Potem sem pisala o njej, vendar mi kar ni bilo lahko. Nekako še ni bilo končano, daleč od tega. Po drugi strani je bilo moje prvo srečanje z njo tako intenzivno in ekstremno, da še nisem bila pripravljena pogledati naprej. Letošnje leto v začetku leta, se je celotna zgodba spontano začela odvijati naprej.

Brala sem zapiske in se spomnila najinega srečanja. Nosilo me je kot vihar, strašljiva boginja.

Ko brez miru okrog divjam,

prijatli prašajo me, kam?

Prašajte raj’ oblak neba,

Prašajte raji val morja,

kadar mogočni gospodar

drvi jih semtertje vihar.

Oblak ne ve, in val ne kam,

kam nese me obup, ne znam.

Samo to znam, samo to vem,

de pred obličje nje ne smem,

in de ni mesta vrh zemlje,

kjer bi pozabil to gorje!²

Pred začetkom novega leta sem na Ljubljanskem gradu našla žensko podobo v okovih, prebičano. Čutila sem tudi zadetje prednjega dela srca. Žensko sem snela z okov, jo pobožala in zdravila. Začela se je umirjati in moje telo se je začelo sproščati.

Samo začutiš in to nisi ti. Nisi ti to za zmeraj.

Potem sem v začetku leta prišla do zavedanja, da ni povezanosti med svetovi, naslednji ključ je povezovanje. Ti lahko to narediš.

/26.1.2026/

Odšla sem v mesto.

Čutim krila na hrbtu. Spet zaupam vase. Zeleni zmaj. Gledam ljubljanski grad. Zmajevo gnezdo. Pol lune. Prelepa si zlata Ljubljana. Kje se vse to zgodi? V sanjah… V sanjskem svetu…

To je že bila zelo jasna komunikacija, ki pa je takrat še nisem znala povezati.

V tem času sem tudi videla ognjeno razpokano kroglo v Zemlji in tudi sliko krogle, ki si je še nisem znala razložiti.

V enem trenutku doma v Ljubljani sem doživljala takšno notranjo stisko, zmedo, celo moje telo je bilo v krču in tako sem malodane pobegnila na Pag. Tam sem lahko začela brati in prejemati nova zavedanja. Naenkrat pa hvala za mojo ljubo Majo. Oglasila se mi je po obisku Ljubljanske tržnice. In kot je zdaj že v navadi, gre naprej, kjer jaz obstanem.

Maja je zaznala vpliv temne strani – to je poškodba, ki je spremljala Ekvorno. Pri sebi je zaznala temne misli, strah in nato videla temen oblak. Čutila je okove na gležnjih, da je privezana in da ni stika z Zemljo. Še enkrat je močno začutila, da je v verigah in se nato postavila v svojo moč. Poklicala je prednike, prednice, zmaje, angele in dobila je vizijo, da ima gorečo, žarečo rokometno žogo. To kroglo je nato vrgla v temno silo. Nato je videla, da ji rastejo krila in obenem je videla zmaja. Angel-zmaj.

S tem sporočilom so se mi povezale zaznave! In tudi spomnila sem se, da nisem čutila nog. Vse to je bila komunikacija in zavedanja, kako omogočiti spremembo, zdravljenje bitju Ekvorni. Zdaj sem slišala, zares slišala, kaj so pomenile besede, ki sem jih prejela kakšno leto ali dve nazaj:

Vertikalno sotočje.

Dvoživka (geslo iz botaničnega vrta), ker ima več lastnosti.

Himera.

Gre za njeno svetlobno telo.

Tako mogočna je!

Tiamet, the powerful, strong Goddess of the Babylonians is a Dragonfae of earthly and galactic bloodlines. She is the quintessential elemental example od as above, so below. The expression, found on the Gnostic Emerald Tablets and revived by modern white magic practitioners, as above, so below refers to our galactic and to our earthly origins. It has interpreted many other ways, but that is its core wisdom, and it is embodied by these incredible beings.³

/20.2.2026/

Po cerkvah tvojih, hodil sem Ljubljana!⁴

V centru Ljubljane sem prišla v stik s popolnoma novim prostorom. Prepletom sfere angelov in sfere zmajev.

Gre za skupni prostor, prekritje dveh svetov, odnos med sfero zmajev in angelsko sfero.

Vse se meša. Himere. Svetovi se prekrivajo, sfere se prekrivajo. Kaj zdaj nastaja? Kreativnost, nove možnosti.

Potem me je kar naenkrat obšlo spoznanje:

Simfonija svetov… je harmonija sfer…

1. Frančišek Smerdu: Ležeča z vencem, 1957. V čast Ekvorni, barjanski boginji, Zavetnici Ljubljane in vode. Gallusovo nabrežje, Ljubljana. ↩︎
2. France Prešeren: Kam? ↩︎
3. Lucy Cavendish: The Lost Lands ↩︎
4. France Prešeren: Je od vesel’ga časa teklo leto ↩︎