Junija 2020 sem obiskala živi labirint. Tam se je pokazalo in razjasnilo, kar je kasneje prišlo v moje življenje in še prihaja. Prejela sem zelo pomembne uvide ter moč za prehod v višjo vibracijsko stopnjo mojega življenja. Tako se je zgodilo…

PRED LABIRINTOM

V meni se zaključuje in obenem že rojeva novo. Imam močno namero polnega in svobodnega srca. Osvobajanje od pogojevanja ljubezni. Občutek ujetosti v odnose, občutek dušenja v grlu, zavedanje, da se odzivam na čustvena izsiljevanja, nemir, ko je več stvari naenkrat, nemir, ko obljubim, da nekje bom. Prepusti se … potem pride mir…

Aktivirala se mi je jasnočutnost. Diham in opazujem svoj um. Čez mene hodijo misli in ugotovim, da je um orodje. Da je zakrčenost v vratu in hrbtu povezana z nemirnim umom. In včasih je prav tako, da se počutim zabasano. In čutim zabasanost v področju tretjega očesa. In včasih se počutim lahkotno. Kot malo nad tlemi. In dogaja se mi, da prehajam v stanja, ki so kot da z vrha zaobjamem večji prostor.

Kje sem bila prej? Kje se je vse to dogajalo?

Ko boš našel pot, bodo ljudje našli tebe. Šli bodo mimo po cesti in pritegnilo jih bo k tvojim vratom. Pot, ki je neslišna, bo odzvanjala v tvojem glasu. Pot, ki je nevidna, bo odsevala v tvojih očeh.¹

Tao

528 Hz – Frequency of love

Odprto srce za prejemanje in dajanje ljubezni.

Dan pred obiskom labirinta sem pohajala na območju Kašne planine, Kranjske rebri, Lepenatke. Bilo je to nenavadno pohajanje. Moja glava je bila polna in telo težko. Tako sem začela. Pa me je imelo, da bi se kar ulegla in še malo zaspala. Tako sem prišla do vrha Kašne planine, kjer so mi pot naprej zaprle krave z mladiči in dva konja. Živali… Tako sem se namestila na skali in začela grizljati jabolko. Ob pogledih krav sem jabolko umaknila in začela z branjem Poti v Ixtlan. Magični čas. Potem sem zaspala za okvirno pol ure.

Ko sem se zavedla, je bilo na vrhu kar nekaj ljudi, krave so se umaknile na drug del planine. Začutila sem veliko energije v sebi in se lahkotno začela pomikati naprej. Spanec pa tak kot da ni spanec, ampak se nekje vrtim. Lahkotnega koraka sem se premikala naprej proti Lepenatki. Ker je bila ura že kar pozna, sem se na nekem mestu ulegla v travo, še malo počila, malo brala in jo mahnila nazaj. Na vstopu v en del grebena sem se odločila, da vrh obhodim po kolovozu. Ta kolovoz se je sredi gozda zaključil. Tako sem splezala čez skale iskajoč pot. Po gozdu sem prečila proti zahodu, ampak poti nisem našla. Našla sem še en kolovoz in hodila po njem. Potem nazaj in sem se podala po svojih sledeh, ampak sledi nisem več našla. Tako sem bila popolnoma izgubljena. Zajela me je panika in to, da mi zmanjkuje časa in da res ne vem kje sem. Sredi gozda brez spomina in sledi

od kod sem prišla, da bi se lahko vrnila na pot.

Tako sem odtavala “na slepo” in po čudežu našla pot.

Zakorakala sem po njej in se sprostila. Kar naenkrat sem se znašla pred nasutim kamenjem. Prišla je misel: “Kaj ni taka pot v drugo smer?” Tako sem se zmedla in spet me je zajela panika. Poskušala sem se orientirati po okolici, ampak je bilo zelo težko. Nikakor se nisem spomnila poti, imela sem ozko zaznavanje okolice. Gledala sem proti skali, ki sem jo prej opazovala. In vmes so mi švigale tudi misli, kako bom osvojila Skuto? To ne bo šlo. Ne zmorem. Oči sem še enkrat obrnila v skalo in iščoč Veliko planino. Velika planina naj bi bila na moji desni, če se pomikam nazaj, kajne? Ampak je zdaj na levi. Če je to Velika planina. Saj je kajne. In tako sem krenila v drugo smer. Ki je bila res smer povratka. Malo pred kočo na Kalu sem se ulegla na klopco. Pogledam na uro in

kot da čas ne bi minil.

Ura pa 15:45. Dve nenavadni zaznavi: čas je v meni tekel hitreje kot na uri in pot nazaj do vrha Kašne planine je bila zelo dolga v primerjavi s potjo naprej. Popolnoma sem tudi izgubila orientacijo v gozdu.

Zaznava prostora in časa se je spremenila.

Mimo krav sem postopala nazaj proti vrhu. Previdno sem mimo njih delala obvoz. Ob prihodu na vrh je zraven skale, kjer sem dopoldan počila, na drugi skali sedel moški in zrl v daljavo. Ob pogledu navzdol sem na poti opazila krave, pozdravila sem moškega in se odpravila naprej. Mimo krav, tako nežno. Ob prehodu čez ograjo sem se ozrla nazaj. Moški je še vedno zrl v daljavo in krave so se pasle ob poti. Tako sem odšla naprej. Bila je prava pustolovščina.

***

Danes, ko to pišem, vem da sem v trenutku “spanja”

prejemala od Zemlje.

Moje telo je vedelo kako. Takrat je bil zame to še nenavaden in tuj svet. Moj razum se je velikokrat bojeval s čutenjem, ni mogel dohiteti in vse me je zmedlo. Danes tudi vem, kako magični so vsi trije kraji, ki se tu povežejo: vrh Kašne planine pred labirintom, labirint na Primorskem in potem vrnitev na Rogatec. Pa, da se vrnem zdaj nazaj…

***

V LABIRINTU

Ob prihodu sem opazila let ptic. Srečala sem se z vodnikoma in začutila energijo na področju srca. Labirint obkrožajo oljke, na sredini je hrast.

“Oljke in breze so drevesa, ki čistijo. Hrast pa je moč, hrbtenica.“

Pred vstopom v labirint sem čutila strah.

“Strah pred čim?”

Pred tem, da me nekaj prevzame; da nisem normalna.

“Kaj je normalno? Imeti otroka do 30. leta in živeti po programu? Pride generacija, ki čisti za sedem rodov nazaj. To se dogaja zdaj. Spremembe so hitre.”

Potem sem vstopila v labirint. Na začetku sem čutila, da se mi mudi, da želim hitro priti do konca. Da zaključim.

“Izberi si cilj, namero, in pot bo prišla. Ne načrtuj poti.”

“Svoboda, ja. Imaš jo. Ampak svoboda je tudi odgovornost in spoštovanje. Spoštovanje do vseh živih bitij. S hvaležnostjo.”

“Odnosi bodo razpadli. Nekateri ljudje bodo odšli, ker nisi več na isti vibraciji. S hvaležnostjo se posloviš.”

Pred mano se je odvil boj martinčkov.

“Boj ega in srca. Ego brani prehod.”

Srce v oblakih. Znaki v naravi. Odpira se srce. Gledam na vzhod.

Zdaj slišim, slišim ptice.

“Kaj vidiš?”

Zopet bolj slišim.

“Ampak zdaj vidiš barve. Vidiš lepoto narave. Veliko več vidiš.”

Potem sem čutila cmok v grlu. Kot da me duši.

“To sem slišal (telepatsko). Pojdi v naravo. Tam. Žive knjige. Povej. Niso vsi za telepatijo. Razloži, kaj je.”

Jaz sem bolj za telepatijo. Biti v srcu in poslušati srce. Kaj čutim, temu slediti. Hoditi po poti srca. Spustiti kontrolo. In včasih se premikam zelo lahkotno in včasih zelo težko in to ni odvisno od kondicije.

“Seveda ne. Tudi ne od vremena. Ko predeluješ, je telo težko. Takrat nosiš težo. Ti predeluješ pa včasih sploh veš ne za to. Svobodna si 24 ur na dan. Ti odločaš. Kateri programi so? Denar je menjava za tvoj čas.”

Ugotovim, da ne deluje več, da se strogo organiziram in dogovarjam za mesece vnaprej. Da je v redu, če sledim sebi. Če sem v trenutku. Sem v zdaj.

“Kaj čutiš? Spusti kontrolo…”

Začutim močno bolečino v križnem delu hrbta. In nato kot notranji pok in prišla sem do sredine. Tam se usedem.

V sredini sem poslušala zvok šamanskega bobna. Potem se je nekaj zgodilo.

“Kaj čutiš? Kam si šla?”

Domov…

Proti polju,

proti morju,

proti mirnemu vesolju…²

Ob poti ven iz labirinta sem se počutila lahko. Telo je bilo lahko.

PO LABIRINTU

Ponoči po obisku labirinta sem zelo močno čutila srčno čakro. Začela sem se polniti. In sem premišljevala, da je življenje labirint in se lahko odločam na podlagi energij, čutenja. Sprejemam zavestne odločitve.

Življenje je labirint.

Čutiti svet in poslušati svoje občutke. Živeti življenje, v katerem se odločam glede na občutke.

“Ko energija ne teče, gre za čustveno bolečino. Zato stiskamo mišice in tam energija ne teče. Čakre so vrtinci skozi katere energija vstopa v naše telo.”

Svet okrog mene čedalje bolj nori. Jaz pa sem znotraj čedalje bolj mirna. Zvečer sem izvedla tratak, gledala sem v plamen na področju tretjega očesa. Pogled je bil popolnoma drugačen kot poprej. Plamen je bil majhen in oddaljen in je prišel za sliko. Kot temna slika tretjega očesa. Malo še nejasna, ampak slutim, da je tam. In pogled od zunaj navznoter. Zadnje čase me tudi tišči v področju čela. In vrtinči se v področju srca. Občutki kot, da nekaj vibrira okrog mene in se me dotika. PREHODI….

Vodi me iz teme v svetlobo…

…”Kmalu utegneš dobiti enakovrednega nasprotnika, in tedaj ti pokažem prvi plesni korak moči; naslednje boš moral storiti sam, v času svojega življenja. Vsak nov korak si boš moral izbojevati v bitki za moč. In tako je pravzaprav drža, lik bojevnika povest njegovega življenja, ples, ki raste, kakor raste bojevnik v svoji moči.”³

“Tole bo tvoja poslednja postojanka,” je rekel. “Umrl boš tukaj, pa najsi boš v tistem trenutku kjerkoli si že bodi. Vsak bojevnik ima svoj smrtni kraj. Kraj, do katerega čuti posebno nagnjenje in ki je prepojen z nepozabnimi spomini, kraj na katerem so močni dogodki pustili znamenja, kraj na katerem je pričeval čudesom in kjer so se mu razodevale skrivnosti, kraj, na katerem je nakopičil svojo osebno moč. Bojevnik se mora na ta kraj vrniti vsakič, kadar si nabere moči, zato, da jo tam uskladišči. Tja se odpravi peš ali pa v sanjah.”

“Tukajle, na tem hribu, ob koncu dneva, boš torej plesal svoji smrti. In v poslednjem plesu boš pripovedoval o boju, o bitkah, ki si jih dobil, pa o tistih, ki si jih izgubil; pripovedoval boš, kako zbegan si bil in hkrati vesel, ko si srečal svojo moč; pripovedoval boš o skrivnostih in čudesih, ki si si jih nabral. In tvoja smrt bo sedela tukajle in te gledala. In zahajajoče sonce bo sijalo nate, ne da bi te žgalo, tako kot je sijalo danes. Veter bo mehak in blag in vrh tvojega hriba bo drhtel. Ko boš odplesal zadnji korak, boš pogledal v sonce, zakaj nikdar več ga poslej ne boš videl, ne buden ne sanjajoč, in tedaj bo tvoja smrt pokazala na jug:

na prostranstvo.”

“Kaj bi počela, če bi bila sama na svetu?”

Rekla sem pohajala. Dodajam pa še: raziskovala drugo resničnost. Pohajala in ob tem raziskovala drugo resničnost. Želim si, da bi bil nekdo ob meni in me vodil. Včasih me je strah, da ne bi zašla. Pa ugotovim, da ob pravem času je vedno nekdo ob meni.

“Biti hvaležna je pot v srce.”

Energija, moč, vstopa iz Zemlje in iz neba. Spodaj in zgoraj. In ena je levosučna in druga desnosučna. V srcu prideta skupaj in gresta navzven. Šiva in Šakti. Nebo in Zemlja. Ko je moje telo pretočno se širi navzven. To sem čutila. Tako je tudi z ovitimi drevesi. Ko prideta energiji skupaj je magično.

Srce je ključ. Enost.

Sledil je proces spuščanja. Čutila sem tiščanje v grlu in nenavaden vonj.

Through the power of breath (Prana Shakti) in the Vishuddhi Chakra harmful residues are removed from the body on a physical level, and in the mental sphere the thoughts, emotions, consciousness and subconscious are purified and harmonised.⁴

Čutila sem tiščanje v drugi čakri in našla zapis:

When we look within and concentrate on the Svadhisthana Chakra we are able to find the answers to many questions related to our destiny.⁵

Na solsticij sem prešla v neko drugo stanje zavesti. Ulegla sem se in odneslo me je. En del mene tava, odhaja, vendar se le malo tega o popotovanjih zavedam. Po takih potovanjih je moje telo sproščeno, pred tem pa zakrčeno.

Želim se zavedati potovanj in tega drugega dela mene…

Potem sem pohajala na področju Lepenatke in Rogatca. Malo nad cerkvijo v Sv. Lenartu sem začela z mojo potjo. Pot je v obliki srca, na južnem delu pa je cerkvica, ki je bila postavljena v 14. stoletju in kasneje obnovljena, saj jo je poškodoval plaz. Na začetku poti sem odkrila hrast, ki ga obkrožajo breze v krogu. Prav magičen del. Spomnil me je na labirint. Pa potem počitek pri rumeni in vijola rastlini, nekaj pregovarjanja s kravami in vzpon po zelo zahtevni poti na Rogatec.

Lepo je zgoraj.

Pogledala sem na vzhod. Pri cerkvici sem naredila krog in se ustavila pred vhodom. Potipala sem moč, energijo. In čutila mravljince v prstih na roki!

Ali lahko zazanavam mesta?

Čutila sem mir. Mir v sebi in v glavi. In se spraševela: zakaj se je pred tem sploh šlo? V čem je bil problem? Haha, se nasmehnem, verjetno je to pot.

Več čutim…

Večkrat se vprašam, kaj čutim.

Bolj sem svobodna…

Zanima me, kaj delam, da tiščim telo? Kaj lahko še predrugačim? V sebi imam moč izražanja. Danes je osmi dan po labirintu.

Sanjam prihodnost…

7.-22./6./2020

1. Lao Tzu: Tao ↩︎
2. Tomaž Pengov: Nerodna pesem ↩︎
3. Carlos Castaneda: Pot v Ixtlan ↩︎
4. https://www.chakras.net/energy-centers/vishuddhi ↩︎
5. https://www.chakras.net/energy-centers/svadhishthana/about-the-svadhishthana-chakra ↩︎