Počasi so v moje življenje začeli prihajati

zmaji…

Moje prvo občutenje zmajev je bilo, da zmaj sedi ob meni. Da tiho ob meni je, da me opazuje… in jaz opazujem njega…

*¹

To je bilo v obdobju leta 2014, čeprav takrat zavestno še nisem vedela nič o zmajih, nisem bila pozorna ali pripravljena nanje. Začutila sem prisotnost; kot, da nekdo drži težo ali pa – bolje rečeno – sprejema težo, ki je v meni. V letu 2017 sem potovala v Nepal in tam sem pri Tibetancih kupila obesek z zmajem. Tako sem spet pomislila nanje in tibetanski zmaj je prišel v moj dom.

Spomladi v letu 2021 sem prvič začutila slike. V Narodni galeriji se mi je odprla nova zaznava. Bila sem tam in čutila lepoto, kot da slike sevajo name. S čudenjem sem opazovala in čutila sliko z zmajem.

***²

V istem letu sem na psihoterapiji dobila uvid ujetega dinozavra/zmaja v sebi. Kakšno obliko ima ta, ki se ne počuti varno? Tako sem našla v sebi podobo dinozavra/zmaja. Ovijale so ga plasti.

11.11.2021 sem na psihoterapiji videla še sliko letečih puščic: Tečem in puščice letijo čezme in tečem, bežim. To kar čutimo, to je res. To sem takrat zapisala, pojasnilo pa je prišlo 3 leta kasneje.

Do mene so prišle informacije o zavesti zmajev. O tem, da jih lahko kanaliziraš in da so zelo močna energija, da se sidrajo na planet Zemlja. Da je njihov kristal malahit. Kristal sem prinesla v svoj dom. Ampak vse to znanje je bilo še nekako daleč od mene do 22.2.2022, ko sem pohajala na področju Kamniškega vrha. Opazovala sem prelom med snegom, temo na levi in svetlobo na desni. Dvojnost med gozdom in travnatim pobočjem. Opazila sem jo:

Zmajeva pokrajina.

**³

Na vrhu Planjave sem odprla Markovo knjigo Ples Zemljine preobrazbe in našla vajo za spremembo vzorca ubijalca zmaja⁴. Naredila sem vajo, za zabavo, kar tako, in takrat sem občutila nekaj neznanega. To je spremenilo vse. Dan pred tem sem risala diamante:

…in potem sem sanjala dvoje sanj…

V prvih sanjah so se iz mene izpirale sodbe, ugotovila sem, da me je to spremenilo in da je v tem velika moč. Zatem sem stopila v druge sanje. Sem v pokrajini v severni Italiji, zraven morja. Najprej vidim sovo, za njo pa pride ogromna kača. Začne se premikati in divja. Domačinom je prizor nekaj čisto običajnega. (31.7.2022)

Sanjala sem kačo. Bivam v ozki hiški ob morju, ob njej je vrt. Okrog hiše gre ogromna kača. Strah me je pred njo. Velika kača, ki se morda tja spet vrne. (24.2.2024)

Avgusta 2023 sem v času spremembe in rušitve do zdaj znanega v sebi, videla sliko s spiralo in liki okrog.

Neudobje je pogosto pot do popolnoma drugačnega sveta.⁵

V letu 2024 so postajali čedalje bolj vidni. Kar naenkrat so bili povsod, pod zemljo, na nebu, v jami, na vrhu gora. Opazovala sem jih. Kadar mi je uspelo navezati stik z njimi, so ga bili neskončno veseli.

Ti me vidiš… To jih je osvobodilo.

Hodila sem naokrog in jih opazovala. Kazalo je kot, da nekaj čakajo in, da se polnijo. Vedno več jih je bilo. Videla sem jih pod skorjo zemlje, kako se zbirajo. Spodaj so nekateri izpisi, kot so se mi kazali zmaji.

Spomladi so mi zmaji v Bohinju pokazali, da je jezero diamant in je tu stičišče: zgoraj- spodaj, levo-desno, vertikala in horizontala. Zatem sem videla sebe v tem diamantu in kako sem z nitmi povezana na vse strani diamanta. Trzljaj v mojem telesu je bil povezan s spremembo izven mene. Začutila sem, da moje telo ustvarja spremembo, ki je nad umom, začutila sem močno povezavo z vsem.

Poleti me je povabila zmajevka Barja! Bila sem bolj slabe volje, nakar sem zaznala močno vrtinčenje, znak za vstop v spodnji svet, navzdol spiralno in leva nazaj. In pogledam, kaj je spodaj, in jo vidim. Zmajevka je. Vesela je bila! Živahno se je premikala in me spravila v dobro voljo. Spoznanje, da se tam na tem nivoju giba! /13.7.2024/

Junija sem potovala po Mongoliji. V puščavi Gobi sem občutila močno prisotnost zmajev, prvobitna pokrajina. Požgano, temno, svetleč kamen, prazgodovinsko in močno. Zavedla sem se, da Zemlja obrača. Kar je zgoraj in spodaj prihaja v ravnino, ampak tudi obrača levo in desno poloblo, menja jih. Na vzhodu vstaja močan moški zmaj in na zahodu zmajevka. Videla sem zmaja nad templjem in tudi zmaja na zastavi, ki jo nosijo ljudje na konjih. Medtem, ko sem v našem prostoru opazila, da se je krog začel vrteti levo, sem v Mongoliji videla, da se krog vrti desno. /junij 2024/

Julija sem v Ljubljani, v Črnučah, začutila vrtenje navzgol. Znak, da pogledam v spodnji svet. Tam sem videla zbujene zmaje, veliko njih, zbirali so se. /13.7.2024/

Jeseni sem imela močna doživetja.

Nad jamo mi je zmaj pokazal pentagram in mene v njem. Vrti se.

8.9. me je ponoči stresal strah. Moje telo je bilo trdo. Sanjalo se mi je, da me nekdo želi ubiti. Da vleče mojo posteljo in da ima zle namene. Osamljeno se počutim. Zdaj bolj kot kadarkoli izgubljam upanje. zapuščenost sem čutila tudi v prvi regresiji, v spominu na Egipt. Potem sem z jutrom odšla v gore, v dolino Kamniške Bele. Med potjo sem videla ptico in se spomnila utrinka sanj, vprašanja: ” Ali imaš rada sokole?”. Začela sem hodit in se med potjo ulegla na kamen. Čutiti je bilo čudovito, nisem čutila trdote kamna, polnilo me je, cela dolina me je polnila. In potem sem šla naprej, slišala sem prihajati ljudi, se umaknila in počivala, se polnila še na travi. Med hojo sem videla veliko dvojstev in trojstev dreves in se čistila. Moje telo je bilo naenkrat kot prerojeno. Čisto druge misli pridejo. In spet se počutim močno, ljubljeno, predvsem pa močno. Telo je močno. Nič me ne boli, samo polnim se. In tam se počutim varno in lepo in zdravo in sprejeto. In utrnil se mi je še otroški spomin, kakšno bolečino sem čutila, ko je nek fant grobo utrgal vejo grmu pred hišo, jaz pa sem to videla. Kako sem klicala za tolažbo in kako me je bolelo. Kako sem bila jezna. Že takrat sem tako močno čutila. In potem, ko sem sestopala z gore, se je samodejno zgodilo. Začela sem čarati… Poklicala sem zmaje, naredila geomantsko vajo in jih gledala v kanjonu. In potem vajo za ženske čakre. In potem sem šla in samodejno so se mi roke premikale in sem aktivirala, ojačevala energijski steber gore in z rokami potovala naokrog, se dotikala. Čaram v naravi, kar samo od sebe pride, spomin… /8.9.2024/

V Kamniški Beli sem videla zmaje na vrhu gora. Tam so bili in izgledalo je, kot da se polnijo. Opazila sem tudi, da se je odprl nov prehod. /29.9.2024/

Potem sem premišljevala. Zmaji, ki sem jih videla pod zemljo in zmaji, ki jih zdaj videvam na vrhovih, vsi delujejo, kot da čakajo. Ali čakajo, da se jih usmeri? Kdo jih bo usmeril? Ali se prihajajo polnit? Ali so ujeti? In opazujem vse te slike v našem prostoru s prebodenim zmajem. Ali jim je kdo kaj slabega hotel? Ali zmaji iz neba sidrajo energijo v Zemljo? Bolj se mi zdi, da jih Zemlja polni. Enako kot moje telo.

11.10.2024 sem med potjo na Kofce opazila v notranjosti Zemlje zlatega zmaja z jajcem. Deloval je vesel in zadovoljen.

Decembra sem pred odhodom v Egipt, v Satayo obiskala cerkev Jezusovega srca v Ljubljani. Tam sem dobila močan občutek prebodenosti zmajevega srca v podzemlju. Potem se mi je na potovanju začela zlagati slika mojih iskanj. Že zelo dolgo sem v svojem telesu opazovala bolečo tvorbo zadaj na hrbtni strani ob hrbtenici, pod lopatico. Sataya je zbudila krivdo ob padcu Atlantide. Ko je prišlo v telo zavedanje, slika padca zmajev ob padcu Atlantide, sem naenkrat vedela, kaj sem videla na psihoterapiji že 3 leta pred tem. To so bile puščice, ki so letele takrat. Bila sem zadeta s takšno puščico in to mi je sporočalo telo. Videla sem padec zmajev, padec Atlantide, konec nekega sveta. Takrat je magija izgubila, zadeli so zmaje.

Sledilo je zavedanje: zdaj, konec leta 2024, so zmaji startali in odprla se je povezava z vesoljem.

Po Satayi sem se vrnila v cerkev Jezusovega srca, kjer sem videla prebodeno zmajevo srce. Kar naenkrat je bilo to srce zopet polno in energija je stekla. Videla sem, kako se je cerkev začela svetiti.

22.12.2024 sem med potjo na Planjavo pri Kamniškem vrhu srečala pri vodi zmaja. Bil je vesel in jaz sem bila z njim vesela. V rajanju je.

26. in 28.12. sem raziskovala Kranjsko reber, kasneje ugotovim, da je njeno drugo ime Kačji vrh. Vulkanskega nastanka je in osamelec med drugimi gorami. Pokazala mi je, da je to vzletišče za zmaje. Opazila sem tudi zmaja čuvaja, na skali, kjer je vhod proti vrhu. Na vrhu sem posedala in šla v svoje srce. Se razširila in vmes prazno. Ne vem, koliko časa je minilo.

Kjer ni časa je nivo zmajev.

Opazila sem zmajevko. Črka S kot znak za zmajevko.

6.1.2025 sem obiskala Rakovnik in odšla na mesto pod drevo. Tam sem pod zemljo opazila zmajevko z zlatim jajcem. Ženska je. Zame ni več važno, ker jaz vem kam grem.

Povsod okrog nas so tipalke, v neskončnost gredo.

7.1.2025 sem obiskala kraj Lurd pri Rimskih Toplicah. Tam sem pod cerkvijo Matere Božje opazila zmajevko, ki obkroža in neguje jajce. Vesela je. Vesela je tudi mene. Potem sem šla v steber, portal, nese me višje in na eni točki se energija razleti in gre povsod naokrog. Pokaže mi, da se tako obnavlja. Dobim informacije o vertikalnem sozvočju, ljubezni in o tem, da nič ne drži. Kot, da se tla pod mano rušijo.

Tako sem po letih opazovanja zmajev, njihove ujetosti in čakanja, zdaj prišla do spoznanja, da so startali. Veseli so, ko jih kdo opazi. Odprla se je povezava z vesoljem. Videla sem zmaja v rajanju in zmajevko z jajcem. Sprašujem se, kaj še pripravljajo in se že veselim novih uvidov in sodelovanja.

Zmaji so angeli Zemlje in angeli so zmaji neba.⁶

1. /15.6.2014/; Steven A. Roberts: Magic evening ↩︎
2. Sv. Jurij v boju z zmajem (ok. 1420), neznani avtor, Narodna galerija, Ljubljana ↩︎
3. /22.2.2022/; v kolažu: Rumi: Ogenj Ljubezni, Tjaša Dorelay: misel dneva ↩︎
4. Marko Pogačnik: Ples Zemljine preobrazbe: Kako se ustvarjalno srečati s podnebnimi spremembami ↩︎
5. Dr Dain Heer ↩︎
6. Marko Pogačnik ↩︎