Danes se vali nekaj takega čez mene, da me je malo strah. Da se ne držim več tal. Nekaj je.

Viharni vrh -> je koda. Dvojnost v enost.

/17.10.2019/

…¹Vse je videti gladko in lahko – kje je zapreka? “Tukaj! in tukaj!” je odvrnila Catherine in se z eno roko udarila po čelu, z drugo na prsi. “Tam, kjer pač

živi duša –

v duši in srcu sem prepričana, da nimam prav!”

… “V življenju sem sanjala sanje, ki me odtlej neprestano spremljajo in so spremenile vse moje poglede; prepojile so me skozi in skozi, kot prepoji vino vodo, in spremenile barvo mojega duha…

Nelly, če bi bila v nebesih, bi bila zelo nesrečna. …mislila sem samo reči, da nebesa očitno niso moj dom; tako sem jokala

naj me puste nazaj na Zemljo,

da mi je skoraj počilo srce; in angeli so bili tako hudi name, da so me treščili ven, prav na sredo vresja na Viharnem vrhu; in tam sem se zbudila, ihteč od sreče. To ti bo razložilo mojo skrivnost prav tako dobro kot tiste druge sanje. Nič bolj ni zame, omožiti se z Edgarjem Lintonom, kot bivati v nebesih; in če tisti hudobni človek ne bi spravil Heathcliffa tako daleč, na to ne bi niti pomislila. Zdaj bi me ponižalo, če bi se omožila s Heatchliffom; zato ne bo nikoli zvedel, kako ga ljubim in ljubim ga, Nelly, ne, ker je postaven, temveč

ker je bolj jaz, kot sem sama. Iz česar že so napravljene naše duše, njegova in moja sta iz iste snovi,

Lintonova pa se tako razlikuje od najinih kot mesečina od strele ali zmrzal od ognja.

1. E. Brontë: Viharni vrh ↩︎